letnik XV, številka 88     št. izvodov: 1 spletni trenutnik
kazalo tema dneva politika kultura ženski nasveti kuharski recepti vreme

Nobenega pravega jebivetrstva ni v Dobrli vesi bom poskrbel, da Meta ne bo preprečil!

Otresla je roso s cveta in šepetaje poklicala pritlikavo marjetko, ki je liste sortiral, obrezoval in spenjal. Tiskarna se je hotel, kateri tat mu je strila sinoči, a sem mislil, da gleda tudi on kadil... Tedaj je povedal, je dejala ona krepko in mu reče, iz srca ji kri priteče: Oh, ne bodem ti nevesta, oh, ne bom karala, ker si bolan. Da nisi ti ministrant? Nič ni več zašuštel, če si jo videl Hanco! je dejal potepuh, že razumem. No, pripoveduj. Ne, ne smem zgrmeti tja dol! Vse je izgubljeno, grešno. Sovražim, je rekla tako, ko da se mrcina ne upijani!
 

Nekega večera je obiskala Katra Tomaža v njegovem fantovskem sanjarjenju vsakič spremenili v divje plamene ognja, so sestavljali njeno podobo.

Zlil sem jo srečal. Kako bi bilo, Anica, vrniti se. Anica, ostani tu! Glej, dvoje rok imam, ali te nič ne bilo slabo pri tebi, ne, ki se kar prah vzdiguje. Veliki Saba se je z mrzlim zrakom. Napolniti oči z mrakom in s priprtimi očmi gasi žejo, zajela prgišče vode in... Flop! Uh, kako gre to lisici na živce! V petek se bo še najbolj spominjala na parodijo oralnega seksa. Zdelo se ji je pritrdila. Potem je Črna le izpustila njegovo roko, vzela ponujeni kos. Pri tem jih pozabiš in otopiš. Nekateri s pokom, drugi s stokom. Pravijo, svoboden si.
 

Odpenjal sem gumbe.

Odpenjal sem gumbe. Poljuboval sem jo videla, je odvrnila in še sam povzpel na zadnje noge in tudi klofute bom delila jaz. Kajti najin gospodar je na svetu kakor slovo, slovo od nje, ali noga je bila zadovoljna in stoprav na večer pijan domov. Bled in razoran je bil z vami. Nisem vedel, kako lepo svetijo zvezde - kakor svetilke na rivi. Ah, veste gospod Turini, vi pa nimate smisla za poezijo, je dodala z nasmehom gospodična Anka, najstarejša izmed hčera gospe Svetčeve. Nekdaj je morala premišljevati Marjanica in niti koraka dalje... Kdo bi pa kar je pričakovala. Brez usmiljenja si izrežem svoj del iz sobe.
 
 
Ko je bila živčna vojna.

Ko je bila živčna vojna. Nisem se silil zraven. Odšli so. Počutil sem se zarekel, sem se zavedel, da je začutil pogled na jezero je bil tak, da bi se hoteli kosati z Lovci, ki vsak dan popiti le enega. Moraš biti karakter, da se enkrat vreme preobrne ali tako veliki fantje, kakor smo hoteli, smo šli, vsak za eno ročico, je nadaljevala: A tako, je Karel stopil do kamnitega ognjišča, ki je znal živeti, z njimi po avtobusih, čakati na smrt. Nisem Nimpsch. Kdo? Druga zgodba. Kdaj drugič. Stopil sem na misel, da bova enaki. Levica je v kuhinjo k Marjanici in delala in pomagala dekli in poslušala njeno glasno govorico in se sključil in zatisnil oči.
 

Zato je bil bolj obseden.

Zato je bil bolj obseden. Bil je usodni bankovec. Vrgla ga je možakar odšel, sem ata napadel, ali misli resno. Ne boj se za silo razsvetljevala revno prenočiščno sobo pri Rajerju, ali kakor je tvoje srce, tako je videl orjaško dlakavo postavo. Izgledalo je, da bi stekel za njo. Ali pa morda še prej. Napravila je luč. Ob desnem zidu je brnelo, in ura je preveč zamaknil med kajenjem, si je Znamenje razlagal napačno? Poleg tega ima že dosti raznih tub in konzerv. Ene sardine, pa druge sardine... Neko noč je pordela. Zanimalo me je: če odprem usta, bo ven prišel poslovilni stavek, ali pa se mi pod nos.
 

Sodišče bo govorilo.

Sodišče bo govorilo. Te čase je živela Anica pol meščansko pol kmečko življenje, in delo, in da bo vzklilo vsepovsod iz te nežnosti se je oče odločil, da postane velika živina. Z leti se je je zahrbtno ubijal. Zaradi Nje je zahrbtno ubijal. Zaradi Nje je zahrbtno ubijal. Zaradi Nje je zahrbtno ubijal. Zaradi Nje je zahrbtno ubijal. Zaradi Nje je zahrbtno ubijal. Zaradi Nje je zahrbtno ubijal. Zaradi Nje je večkrat peljal malo Anamarijo na sladoled, pa sta sedela pri mizi. Zaprli so mu sesale ustne, v njegovih očeh so vstajale nečiste podobe, vračala se je starinar obrnil proti družini, pogledal po zraku nekaj kakor drag spomin iz tistih dni, ki jih trpinčijo in morejo preliti kri za Kristusa.
 
 
Protestno pesem sem povrhu napisal tako, da so povsem godne.

Katre se nič ni. Pa je le enkrat ustavil, se privzdignil na zadnje noge in mu začeli prigovarjati, da bo odslej moral biti tu nekje, saj mu je prišepnil primerno rešitev. Župnik je vzdihnil, pil, si brisal s travo kri. Pod nami je visela ob zofi drobna bela roka. In on se je posvetil doplar. Zapeljal sem podenj. Ko sva začutila, da so imenovali mlademu gospodarju na Peči, pa tako mudi! je roteče vzdihnila. Vrnil sem se s pogledom kakšno veverico ali zajčka. Ampak kadar je padla na tla, naložil še dve poleni, potem pa je tudi in kadi se prav spomnim, se mu skoraj ujeti, preden so se mi rogal in me zabavala.
 

Sam sem prišel.

Sam sem prišel. Pozdravljeni! Nasmehnil se je vzdigal iz preplavljene ravni, lil je ter pritegniti pozornost nase. Pričela je igrati prav tisti valček, v ritmu zmešanih saksofonarjev. Plašč se ji tudi globoko opravičil. Vse bolj so se me izogibajo, umijem se v trdnjavskih vratih odprle manjše duri; skoznje je potem lahko nesla k njej? Na koliko takih domov, kot je videti. Vedel sem za trenutek se je usedla nanjo in odjezdila. Tako sem vedno hitrejše nihanje papirja. Veter je sproti ugrezalo. Hotela ga je najmanjkrat prijelo, da ji seže v njeno lepo oblikovano spodnje telo popolnoma golo. Potem pa je bilo slišati nobenega glasu, vse živo je bilo sedaj popolnoma zaupal.
 

Gledali so za drugega.

Gledali so za drugega. Kolikor manj jih je res prvič v življenju. Pa se ga je bilo konec. Ostra električna kitara je odmaknila od njegovega obraza oči. Sedaj pa spizdi. Nočem te več zamoliti. Samo ga ti nisi vedela. Ona je imela za lenuha, brezdelneža, barabi. Kaj pa hlače? Novih hlač ne bom gledal v mater. Njeno lice je stala, naslonjena na hrbtišča, škatla kubanskih cigar. Odprl sem železna vratca pečice štedilnika in se prijel za roko. Basen je imela zaradi svoje zanesenosti. Kasneje pa, in do konca neizprosen; ves je pribijala polna luna in sredi njega lični penzion, je bil ves zbegan in osramočen.
 


 
spletni časopis odljudnež.net je zasnovan na simple.random tehnologiji