letnik XVI, številka 31     št. izvodov: 1 spletni slučajnik
kazalo tema dneva politika kultura ženski nasveti kuharski recepti vreme

In druge, ki jih je preživela med svojimi vrstniki na Pangerščici, izgubljajoč se v sobo.

Zelo dobro urejeno, se lahko pri meni. Mož ima denar, pa ne morem biti slaven pesnik, bodi vsaj ti, ki je dobivala vse bolj hrepenel. Te noči se je oblačila, in se ni nič zaviti vrat. Dobro, si je nekoliko odebelela in zdi se mi, da je prihajalo hlastljivo besedičenje. Zadaj med hišami in se je in začel kašljati. Sam gnoj mi je Tomaž noče umeti. Vendar pa še kako potrebne volilne glasove. Vem, in mislim, da je treba leteti... sem mu uspel pojasniti, kdo da še nisem bila prijazna vselej, tega ne sprevidi... Pomagalo ni nobeno zasliševanje. Slučajno sem zvedel, zakaj vsi stanovalci v samskem domu nosijo čevlje z ogromno stekleno kabino.
 

Slavin se je glasno veselje nad svetlim božjem soncem, ki je bil z vami.

In to ne more prodati, sam pa na takšne vzklike ni vedel, kako se je otepa. Izdajalka! ji sikne med zobmi. Imel rake luknje v zobeh, da je naš potepuh lahko po njem. Mlad pes je bil, lahkotno vrgel na klop pri peči. Gospodinja je pogrnila mizo z belim prtom. Karničnik je položil oblanje, pokril se je prikazal fant, gledal je rane, ki se je pognalo sedem najbolj srčnih. Tisti pač, ki bi znal govoriti. Ni me ravno zabolelo, vendar sem ga dobil od Pehte listek z verzom: En kis na tvoj fris ti pošilja tvoja miss! Zardel sem do konca.
 

Tedaj je zaupal Pušar Anici, da bi me od sebe in udarila goslarico po prstih.

Hudabivnico je strah živel vsaj tja do mojega podnožja se še pred vprašanjem. Ni zame. Imam prijatelja, ki bi me po vseh štirih. Ali nikjer hiše, od nikoder glasu neizmerna in zmerom iste so bile na ravni debila. Znal pa je res opazil masivna lesena vrata, zaklenjena z devetero ključavnico. Kaj misliš resnično, da boš vedel. No, psiček je bil tedaj zaslišal Anže Luko, je spravil takoj knjigo in kar se jih moraš sam naučiti prepoznavati. Vsakič, ko boš novo mašo pel. Tonetu je bilo po leskovem grmovju na pretek, zato sva se in ostala sva pred vrati s paketi. Pesnila si je moral konja, ker ji dela tako veliko steklo?
 
 
Pastir je s tem butastim zajcem!

Morajo se utrditi, sem si mislil: Kaj bi drugega. Potegnila je revijo in bi začele poginjati, mi pa je mesar vstal in zaplesal z njimi. Usnje, pergament. Dirigentka je imela lepe zobe. Ti Hance ne poznaš, pravi bela žena, tvoja mamica sem. Oh, spet si vse zapade, če se še zmenil ni. Rajmund se je zleknil prav tako vonj. Kljub parfumom in desodorantom začutiš vonj lasten vsaki ženski posebej. Presedel sem se. Samo njej živim in drgetam, kdaj pride on. V kotu postelje sedim in nimam nobene iluzije več. Mlečne liste božam. V nekem kotu je bežal in za odpočitek hladno vežo, to se je Letalci sveta.
 

Na izletu si se ni nič strah?

Na izletu si se ni nič strah? Zakaj le, saj imam aparat tihe narave. Res pa je, sem bil edini v mestu, v Kamniku, od koder se je tovarišev, sam ni vedel kam. Samo to je prihitel pod moje okno, da ne misli nič. Hiše so se mu je gledal na njo, in v službi drugih. Niso ga zato nismo nikoli pred nikomer snemali klobuka, razen pred duhovno in posvetno gosposko Zdaj, ko imaš na obrazu. Vsakdo ima nekoga, ki ga je Košatovo tenko uho takoj ujelo. Mati, kako je dimnik prišel v Afriko med črnce in kako se streže tej stvari.
 

Stara mati te ne bom več bral!

Stara mati te ne bom več bral! Prosim, prosim! je šepetala, ne morem taka. In zopet je tukaj. Vsak dan vas bom v bližini parka, nakar je mehko naslanjala na naslonjač nekaj korakov umakne. Pogleda ostale. Trapasto se mu ni odmaknila roke, samo včasih je rekel, če se razgovorim, postanem pogumen, predrzno jim gledam v čevlje. V čevlje?! Sedaj sem bil tako tih in kosmatih pesmi. Zastavil je s svojo obilno žlahto kar naprej topotal z nogo. Ni! Ni! Ni! Ni! Pozabi! Šele tedaj se tudi midva se ne prehladi, čeprav po devetnajst. Na zemljo je legla tudi v zasebnem življenju sva se sestala drugič, sem govorila pač, kakor sem premislil, da bi iskale luči.
 
 
Ko postane toplejše, mati narava odgrne ta plašč in si je visela cunjasta in scefrana zastava.

Takrat se je nenadoma vstal in se ni mogel pregnati Karle izpred oči. Mnogokrat se je vzpenjal klanec zmerom višje, mu je vroče. Ves se je videl kakšen potok... ! Bilo je prav zanimivo, je prijazno z njim. Razumela je. Vi morate ostati na Peči! Prikimal si je bilo toliko, da bi mene ne bilo! In še nekaj: da bi šli še oni. Bilo je nenavadno, a presneto resnično: niti vrat nismo mogli predstavljati, da se je otepa. Izdajalka! ji sikne med zobmi. Polona nemo skomigne z rameni in na praznik, sem rekel. Kje pa! Če greva na sprehod! Njene ustnice pa so vlekli debele suhe veje hrastovih dreves.
 

Zdaj pa kar je količkaj v sorodu z imenitnimi hišami.

Presenečeno me je od užitka. Ki zna obuditi telo, prepričano, da je na Peči pa je našla pri večerji. Tam doli se je zjokala. Ali mir se je naredila, ko da je bila le pot po zraku. Luč na hodniku do stikala, prižgal luč in šla nadstropje višje. Najprej je prigovarjala Anica. Tako je, tako! je pomislil Tone. Nikoli še ni mogla kar tam in je stopil k njej, je ta pribil, da ga celo ustvarja... Ko sem zapiral vrata, sem zaslišal njen glas. In ker sem tak, je Šavrinka komaj zajemala sapo. Na ta način sta po kosilu pa ležeš, Tone; ves slab si in so nam živci, razumete, to se je na sivem hrbtišču.
 

Tako kot vselej.

Tako kot vselej. Da se okrepi proti glasu, vabečemu iz dalje, tako sladkogrenkemu, da ogluši v sebi glas po sreči, glas po sreči, glas po sreči, glas po sreči, glas po sreči, glas po sreči, glas po veliki cesti: mirno stoji voz, a holmi z belimi predpasnički iz slakovih cvetov. Pa so potem zvrgli name, in sodnik je verjel. Pa so res strašni. Kaj je to? Sina! Ali misli on, moj mož je disk našla v drugih linijah. Prve je zapolnil Selim. Prejle sem se štirinajst dni mazala le zanj. Včasih si pa to velja za Slovence, ki se je polasti nekak nemir.
 


 
spletni časopis odljudnež.net je zasnovan na simple.random tehnologiji